Nova ureditev nagrajevanja delavcev z dobičkom: pregled bistvenih novosti v ZUDDob-1

Državni zbor je 11. 2. 2026 sprejel novi Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1), ki je začel veljati z današnjim dnem, 11. 3. 2026, in nadomešča dosedanjo ureditev iz leta 2008. Osnovni cilj novega zakona je jasen: z višjimi limiti in ugodnejšo davčno obravnavo se spodbuja širša vključenost delavcev v udeležbo pri dobičku. Ta trenutno znaša zgolj 0,07 %, kar po podatkih Finančne uprave RS v praksi pomeni le okoli 8 družb in dobrih 600 delavcev letno. Zakon prinaša tudi večjo fleksibilnost pri oblikovanju shem udeležbe pri dobičku in uvaja enostavnejši postopek priglasitve.

Podlaga za izplačilo in merila za delitev

Udeležba pri dobičku se v podjetju primarno uredi s pogodbo o udeležbi pri dobičku, ki jo poslovodstvo na podlagi sklepa skupščine sklene s predstavniki delavcev (sindikatom, svetom delavcev ali zborom delavcev). Če pogodba v roku 45 dni od dane pobude ni sklenjena, lahko skupščina podredno sprejme enostranski sklep o udeležbi delavcev pri dobičku, na podlagi katerega poslovodstvo pripravi načrt delitve dobička delavcem. Ne glede na to, ali je udeležba pri dobičku urejena s pogodbo ali s sklepom, zakon za polno izrabo predpisanih ugodnosti zahteva, da razmerje med najvišjim in najnižjim pripadajočim zneskom dobička med delavci ne sme presegati razmerja ena proti osem. V primeru delitve na podlagi sklepa zakon zahteva še obvezno delitev v višini najmanj 5 % čistega poslovnega izida (dobička) v poslovnem letu.

Nove sheme izplačil in ugodnejša davčna obravnava

Novost zakona je zvišanje maksimalnega deleža čistega dobička, ki ga podjetja lahko razdelijo med delavce. Zakon določa dve zgornji meji: za ta namen se lahko razdeli do 33 % čistega dobička (prej 20 %) oziroma do 20 % letne bruto mase plač podjetja (prej 10 %), pri čemer je za maksimalni znesek dovoljenega izplačila relevantna zgolj tista meja, ki je nižja. Podjetja imajo pri tem na voljo tri različne sheme udeležbe, in sicer denarno shemo za gotovinska izplačila, družbeniško shemo za družbe z omejeno odgovornostjo ter delniško shemo za delniške družbe. Stara obvezna registracija pogodb pri ministrstvu je ukinjena in nadomeščena s preprostejšim obvestilom, ki ga mora podjetje posredovati Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v 15 dneh po sklenitvi pogodbe oziroma sprejemu sklepa.

ZUDDob-1 prinaša opazne spremembe na davčnem področju. Podjetja lahko za znesek dobička, ki ga izplačajo delavcem, uveljavljajo 100 % davčno olajšavo (vendar največ v višini davčne osnove), in sicer v naslednjem poslovnem letu. Še bolj izrazite so spremembe pri obdavčitvi delavcev; prejemki iz naslova udeležbe pri dobičku se ne vštevajo v letno davčno osnovo za dohodnino in so v celoti oproščeni plačila vseh socialnih prispevkov. Obdavčitev se izvede zgolj s fiksno cedularno stopnjo, ki znaša 30 % za gotovinska izplačila in 25 % za prejem delnic ali poslovnih deležev.

Pogoji

Glavni pogoj za uveljavljanje davčnih ugodnosti po tem zakonu je, da podjetje dosega ustrezno nadpovprečno mesečno bruto plačo v zasebnem sektorju in da izkazuje njeno ustrezno rast. Za koriščenje davčnih ugodnosti mora torej podjetje izpolnjevati eno izmed alternativnih opcij:

I. bodisi izkazati:

• da je povprečna mesečna bruto plača v podjetju v poslovnem letu višja od povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu; in
• da rast povprečne mesečne bruto plače v podjetju dosega vsaj 70 % panožne rasti povprečne mesečne bruto plače iz predhodnega poslovnega leta

II. bodisi izkazati:

• da je povprečna mesečna bruto plača v podjetju v poslovnem letu višja od 120 % povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu; in
• da rast povprečne mesečne bruto plače v podjetju presega povprečno letno stopnjo inflacije v predhodnem poslovnem letu.

Zakon vsebuje tudi prehodno določbo za poslovni leti 2025 in 2026. V tem obdobju za izpolnitev pogoja glede rasti plač zadostuje doseganje 50 % panožne rasti iz točke a) ii) oziroma polovice povprečne letne stopnje inflacije iz točke b) ii).

Za uveljavljanje ugodnosti pa so določene še druge omejitve. Udeležba pri dobičku mora veljati za vse delavce pod enakimi pogoji, iz shem pa so absolutno izključeni pretežni lastniki podjetja, ki so v podjetju udeleženi z najmanj 10 % kapitalskim deležem ali glasovalnimi pravicami. Za pretežnega lastnika se šteje tudi njegov zakonec ali zunajzakonski partner. Zakon pa izrecno omogoča delitev dobička tudi članom poslovodstva, prokuristom in izvršnim direktorjem, če delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in na tej podlagi niso upravičeni do variabilnega dela nagrade iz dobička.

Pri denarni shemi se posebna davčna obravnava lahko uporabi, samo če se znesek delavcu izplača v dveh enakih delih z razmikom najmanj enega leta.

Sklepno

Za podjetja bi lahko nova ureditev z višjimi limiti in širšimi davčnimi spodbudami predstavljala dodatno orodje za nagrajevanje, motiviranje in zadrževanje talentov. Hkrati pa zakon od podjetij zahteva določen administrativni vložek in izpolnjevanje predpisanih pogojev. V praksi utegne kot osrednja omejitev izstopati prav pogoj glede rasti povprečne bruto plače, saj bodo morala podjetja za koriščenje ugodnejše davčne obravnave iz leta v leto izkazovati zahtevano rast plač. V prihodnje bo zanimivo spremljati, v kolikšni meri bodo podjetja ta pogoj redno izpolnjevala, zlasti po izteku ugodnejših prehodnih pogojev glede rasti plač.