Novi zakonski mehanizmi za premostitev likvidnostnih težav

V zadnjem času smo vseskozi priča napovedim o ohlajanju gospodarske aktivnosti v Sloveniji, kar med drugim povečuje tveganje resnih likvidnostnih težav v podjetjih. Zato s tem prispevkom za poslovodstva gospodarskih družb predstavljamo zakonske mehanizme, ki so so bili v letu 2025 uveljavljeni za premeščanje teh težav. Ti izhajajo iz Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP) in novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-H).

1. ZUDPNP – delno povračilo nadomestila plače

Namen zakona je primarno v ohranitvi delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela v času začasnih okoliščin (npr. gospodarska kriza v avtomobilskem sektorju) oziroma naravnih ali drugih nesreč oziroma kriznih razmer. Podjetja imajo tako možnost odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi delavca na začasno čakanje na delo od 5 do 20 ur tedensko, ZUDPNP pa jim v zameno ponuja delno povračilo nadomestila plače in s tem tudi lajša likvidnostne izzive prizadetih podjetij.

Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas ter po lastni oceni najmanj 30 % delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Pri tem mora delodajalec zagotavljati delo delavcem vsaj za polovični delovni čas.

Za podjetja bo posebej pomembna možnost povračila v primeru začasnih okoliščin (npr. gospodarska kriza). Ta možnost je pogojena s predhodno sprejetim sklepom Vlade, s katerim opredeli dejavnosti, v katerih so nastopile okoliščine, na katere delodajalci iz teh dejavnosti z razumnimi ukrepi niso mogli vplivati in ne preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na obseg poslovanja ter s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela svojim delavcem. V času priprave tega prispevka Vlada takšnega sklepa po javno dostopnih informacijah še ni sprejela.

Višina delnega povračila nadomestila plače je omejena na 60 % izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I). V vsakem primeru pa delno povračilo nadomestila plače ne more biti višje od 50 % zadnje znane povprečne letne plače, preračunane na mesec. Obdobje upravičenosti povračila je nadalje omejeno na 6 mesecev v primeru začasnih okoliščin, v primeru naravne ali druge nesreče pa 6 mesecev v 24 mesecih od prve odreditve.

V času začasnega čakanja bodo morali biti delavci vključeni v usposabljanja in izobraževanja, podjetja, ki bodo prejela povračila, pa bodo z namenom poštene izrabe sredstev podvržena določenim omejitvam pri nadaljnjem poslovanju, kot je npr. omejitev izplačila dividend.

2. Novela ZFPPIPP-H – grozeča insolventnost

Kadar pa likvidnostne težave prerastejo v resnejši finančni problem, lahko pri podjetju nastopi položaj t.i. grozeče insolventnosti. Ta je opredeljena kot položaj, ko je verjetno, da bo v obdobju enega leta podjetje postalo insolventno. Takšna ureditev potrjuje pomen pravočasnega ukrepanja in zagotavljanja ustreznih instrumentov, ki so lahko ključnega pomena za obstanek finančno oslabljenega subjekta.

Za lažje prepoznavanje grozeče insolventnosti je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport razvilo aplikacijo za signaliziranje grozeče insolventnosti. Aplikacija v obliki Excel tabele za poslovodstva ni obvezna, vseeno pa lahko služi kot prvi korak pri pravočasnem prepoznavanju obstoja grozeče insolventnosti in sprejemanju ustreznih ukrepov. Aplikacija je dostopna na sledeči povezavi.

Zakon pozna dva postopka zaradi grozeče insolventnosti, in sicer:

• postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ter
• postopek preventivnega prestrukturiranja.

Prvi je sodni postopek, namenjen prestrukturiranju tako finančnih kot poslovnih obveznosti. Drugi pa je nesodni postopek, namenjen prestrukturiranju izključno finančnih obveznosti, ki smo ga sicer poznali že pred sprejemom novele. Čeprav je bila novela sprejeta že v letu 2023, so se določila postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti začela uporabljati šele s 1. 1. 2025.

a) Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti

Postopek se vodi z namenom, da se na podlagi sklenjene prisilne poravnave omogoči izvedba finančnega prestrukturiranja, ki je potrebno, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih bi podjetje postalo insolventno.

Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti je tako soroden postopku prisilne poravnave, zato se pravila za postopek prisilne poravnave (s posameznimi prilagoditvami) smiselno uporabljajo tudi v obravnavanem postopku. Med drugim velja načelo absolutne prednosti iz 136. člena ZFPPIPP in možnost prestrukturiranja s konverzijo terjatev v deleže. Bistvena razlika pa je v časovni točki vodenja postopka – in sicer se postopek sodnega prestrukturiranja vodi še pred nastopom insolventnosti.

Druge pomembnejše razlike so naslednje:

• zgolj samo podjetje (dolžnik) in osebno odgovornik družbenik smeta predlagati začetek postopka sodnega prestrukturiranja, upniki tega upravičenja nimajo;
• poročilo o finančnem poslovanju ne vsebuje likvidacijske vrednosti sredstev, temveč oceno sredstev, ocenjeno v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ob predpostavki poštene prodaje, ali oceno tržne vrednosti podjetja kot delujočega podjema;
• potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve delavcev iz naslova delovnega razmerja;
• v ugovoru lahko upnik ugovarja tudi, da dolžniku insolventnost še ne grozi ali da je dolžnik že insolventen;
• sodišče odloči o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne glede na dolžnikov predlog za začetek postopka zaradi odprave grozeče insolventnosti;
• predlog za začetek postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ne vsebuje podrejenega zahtevka za začetek stečajnega postopka, če bo predlog zavržen ali zavrnjen oziroma bo postopek ustavljen. Enako se stečajni postopek ne začne, če ni dosežena zadostna večina za sprejetje prisilne poravnave. Sodišče pa kljub temu začne s stečajnim postopkom v primeru ugodenega ugovora iz razloga dolžnikove insolventnosti ali če poročilo o finančnem položaju podjetja zajema napačne oz. neresnične podatke ali če podjetje upniku ne omogoči vpogleda v dokumentacijo podjetja;
• niti začetek postopka niti potrjena prisilna poravnava v postopku sodnega prestrukturiranja za odpravo grozeče insolventnosti ne učinkujeta za finančna zavarovanja po Zakonu o finančnih zavarovanjih in terjatve, zavarovane s takim zavarovanjem.

Ob začetku postopka je določena prekinitev in nedovoljenost izvršilnih postopkov ter postopkov zavarovanja, pri čemer nedovoljenost oziroma prekinitev traja 4 mesece. To obdobje se pod določenimi pogoji lahko podaljša, in sicer skupaj največ do 12 mesecev. Kljub prekinitvi in nedovoljenosti pa upnik lahko pridobi soglasje sodišče za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice. Prekinitev in nedovoljenost postopkov pa ne velja za terjatve iz naslova plačila prejemkov iz delovnega razmerja.

b) Postopek preventivnega prestrukturiranja

Kot že zgoraj navedeno smo postopek preventivnega prestrukturiranja poznali še pred novelo ZFPPIPP-H, katerega rezultat je sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju (ang. Master Restructuring Agreement). Vendar je ta postopek pred novelo ZFPPIPP-H za poslovodstva predstavljal zgolj možnost, ne pa tudi obveznosti. Sedaj je poslovodstvom izrecno naloženo, da ob grozeči insolventnosti sprejmejo ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, kar lahko vključuje tudi izvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja ali postopka sodnega prestrukturiranja zaradi grozeče insolventnosti.

3. Sklepno

Z uvedbo ZUDPNP ter celovito uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je zakonodajalec v letu 2025 poslovodstvom ponudil dodatne mehanizme za pravočasno odzivanje na likvidnostne težave. Medtem kot ZUDPNP kratkoročno blaži posledice začasnega zmanjšanja obsega dela, omogoča ohranitev delovnih mest in izboljšuje likvidnost prizadetih podjetij, novela ZFPPIPP-H uvaja dodaten postopek za primer grozeče insolventnosti in poslovodstvom nalaga obveznosti še pred dejanskim nastopom insolventnosti. Predstavljene rešitve lahko pomembno prispevajo k dolgoročnemu izboljšanju finančnega položaja in zagotovitvi obstoja prizadetih podjetij.