Evropsko sodišče postavilo smernice glede blokiranja neposrednih tujih naložb

Evropsko sodišče postavilo smernice glede blokiranja neposrednih tujih naložb

Ozadje

13. julija 2023 je Sodišče Evropskih skupnosti (»ECJ«) izdalo sodbo (zadeva C-106/22 – Xella)[1], v kateri je pojasnilo pogoje, pod katerimi lahko države članice EU pregledajo in blokirajo neposredne tuje naložbe (»FDI«).

Zgoraj omenjena odločitev je odgovor na zahtevo višjega sodišča v Budimpešti za predhodno odločanje glede skladnosti madžarskega prava, ki ministru za inovacije in tehnologijo dovoljuje, da tujim vlagateljem, vključno s podjetji s sedežem v EU, ki so pod "večinskim nadzorom" vlagateljev iz tretjih držav, prepreči nakup "strateških" madžarskih podjetij z Uredbo (EU) 2019/452 ("Uredba o nadzoru FDI") in s pravom EU na splošno.

V tem primeru je madžarsko podjetje Xella Magyarország, ki je v končni lasti irskega državljana in je prav tako del skupine podjetij s sedežem na Bermudih, predvidevalo nakup 100 % delnic madžarskega podjetja Janes és Társa, ki se ukvarja z rudarjenjem surovin, kot so gramoz, pesek in glina. Transakcijo je blokiralo madžarsko ministrstvo zaradi pomislekov glede zanesljivosti oskrbe gradbenega sektorja s surovinami in vpliva na nacionalni interes.[2]

Odločba Evropskega sodišča

Sodišče ES je razsodilo, da je uredba o preverjanju neposrednih tujih naložb »omejena na naložbe v Evropsko unijo, ki jih opravijo podjetja, ustanovljena ali drugače organizirana v skladu z zakonodajo tretje države«[3], in se zato ne uporablja za naložbe, ki jih izvede podjetje s sedežem v EU, tudi če je (neposredno ali posredno) pod nadzorom delničarjev izven EU. Zato madžarska ureditev mehanizma za pregled NTI, ki vključuje tudi naložbe, ki jih „izvedejo podjetja, registrirana na Madžarskem ali v drugi državi članici, nad katero ima podjetje, registrirano v tretji državi, „večinski nadzor“, [4] ne spada na področje uporabe Uredbe o pregledu NTI.

Po mnenju Sodišča Evropskih skupnosti "svobodo ustanavljanja, podeljeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije ("PDEU"), med drugim uživajo družbe ali podjetja, ustanovljena v skladu s civilnim ali gospodarskim pravom, pod pogojem, da so ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice in imajo registriran sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v EU, to je podjetja ali podjetja, ki imajo državljanstvo države članice".[5] Zato svoboda ustanavljanja ščiti podjetje s sedežem v EU, ki želi pridobiti drugo podjetje s sedežem v EU, tudi če ima tak prevzemnik v EU delničarje zunaj EU. Dejstvo, da ima subjekt EU delničarje zunaj EU, ne zadostuje, da bi se tak subjekt EU štel za vlagatelja zunaj EU, zato je tak subjekt zaščiten s svobodo ustanavljanja[6].

Sodišče ES je nadalje pojasnilo, da mora biti kakršna koli omejitev svobode ustanavljanja utemeljena z legitimnimi razlogi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja[7] ter mora biti ustrezna in potrebna za zaščito takšnih interesov. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti izključno ekonomski razlogi, kot je zlasti spodbujanje nacionalnega gospodarstva ali njegovega pravilnega delovanja, ne morejo služiti kot opravičilo za oviro eni od temeljnih svoboščin [8], vendar pa je Sodišče Evropskih skupnosti priznalo, da »razlogi ekonomske narave pri zasledovanju cilja v javnem interesu ali zagotavljanju storitve splošnega interesa lahko predstavljajo prevladujoč razlog v javnem interesu, ki lahko upraviči ovira za eno od temeljnih svoboščin«. [9]

Sodišče ES je sicer potrdilo, da države članice še naprej svobodno določajo zahteve javnega reda in javne varnosti, vendar je treba te zahteve razlagati strogo, njihova uporaba v državah članicah EU pa je pod nadzorom institucij EU. Kar zadeva obravnavani primer, je Evropsko sodišče zatrdilo, da cilj zagotavljanja preskrbe z gradbenim materialom ne predstavlja »temeljnega družbenega interesa«.

Slovenski režim presejanja NTI in obeti

Mehanizme spremljanja in nadzora NTI je Republika Slovenija (»Slovenija«) sprva uredila s sprejetjem Zakona o določitvi interventnih ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (»Zakon o COVID-19«), [10] ki je veljal od 31. maja 2020 in je do 30. junija 2023 uredil mehanizem presejanja NTI. Od 1. julija 2023 slovenski mehanizem presejanja NTI ureja novi Zakon o spodbujanju investicij (»trenutni zakon o NTI«).[11]

Po veljavnem zakonu o NTI je predmet obveznosti priglasitve NTI, ki izpolnjuje naslednje kriterije, in sicer:

Izvaja ga tuji investitor;

Nanaša se na nekatere dejavnike tveganja, kot so: izvajanje kritičnih gospodarskih dejavnosti in kritične infrastrukture, dobava kritičnih virov, dostop do občutljivih informacij, svoboda in pluralnost medijev ter projekti ali programi v interesu EU, kot so opredeljeni v Prilogi.

Eva Hafnar, Associate
__________________________________________________________________________________________________________________________________________

[1] Case C‑106/22, Xella Magyarország Építőanyagipari Kft. v Innovációs és Technológiai Miniszter EU:C:2023:568.
[2] Ibid, para. 24.
[3] Ibid, para. 32.
[4] Ibid, para. 33.
[5] Ibid, para. 44.
[6] Jones Day, ECJ Clarifies Conditions Under Which Member States Can Block Foreign Direct Investments, July 2023.
[7] Case C‑106/22, Xella Magyarország Építőanyagipari Kft. v Innovációs és Technológiai Miniszter EU:C:2023:568, para. 63.
[8] Ibid, para. 64.
[9] Ibid, para. 65.
[10] Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, Official Gazette of the Republic of Slovenia (OG) 88/20 et. seq.
[11] Zakon o spodbujanju investicij, Official Gazette of the Republic of Slovenia no. 13/18, 204/21, 29/22 and 65/23.