ODI Legal Lens: Pametna očala in pravica do zasebnosti

Z uvajanjem novih tehnologij se pojavijo nova pravna vprašanja v povezavi s številnimi pravnimi področji, od varstva osebnih podatkov in varstva potrošnikov do varstva konkurence in obligacijskega prava. Tako so se nekatera pravna vprašanja odprla v povezavi s t. i. pametnimi očali oz. smart glasses.

Pametna očala so očala z integrirano kamero in drugo programsko opremo, ki zagotavlja povezljivost z drugimi napravami (pametnimi telefoni) in prenos podatkov med njimi (zvok, posnetki). To za uporabnika pomeni številne prednosti, saj lahko fotografira ter snema z očali brez uporabe druge naprave. To v praksi pomeni popolnoma prostoročno fotografiranje, snemanje ter interakcije s pametnim telefonom. Takšne zmožnosti pa odpirajo regulatorna vprašanja, saj lahko uporabnik pametnih očal nedovoljeno snema druge ljudi, ne da bi se oni tega zavedali. Zaradi te lastnosti so številne države uvedle nekatere omejitve pri uporabi pametnih očal oziroma razmišljajo o omejitvi uporabe pametnih očal na določenih mestih oziroma v določenih situacijah.

Omejitve uporabe in pomisleki glede zasebnosti

Tako so julija 2026 v zvezni državi New York prepovedali pametna očala v sodnih dvoranah. V norveški prestolnici Oslo so septembra prepovedali pametna očala v šolah, razmišljajo pa o nacionalni prepovedi uporabe pametnih očal v javnih prostorih, kot so parki, plaže, muzeji, nakupovalna središča in javni dogodki. Pozivi za strožjo regulacijo pametnih očal so se pojavili v zadnjem času zaradi integracije umetne inteligence v programske sisteme pametnih očal ter zaradi njihove vse večje cenovne dostopnosti, saj nekateri modeli pametnih očal danes stanejo že okoli 100 evrov.

Do problematike pametnih očal se je opredelil tudi Informacijski pooblaščenec, ki je izrazil resne pomisleke glede varstva zasebnosti med uporabo pametnih očal. Informacijski pooblaščenec v objavi poudarja predvsem potrebo po zagotavljanju varstva otrok in najstnikov, ki so med najbolj ranljivimi posamezniki. Zaradi možnosti skrivnega snemanja je potrebno močnejše varstvo pravic mladih, vključno z rešitvami, ki so primerne za njihovo starost.

Usmeritve EDPB za pregledno uporabo pametnih očal

Pomembne usmeritve za varstvo osebnih podatkov pri uporabi pametnih očal vsebuje izjava, ki jo je Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) sprejel 13. oktobra 2026. EDPB je poudaril, da morajo tako proizvajalci kot tudi uporabniki skrbeti za ustrezno preglednost pri uporabi pametnih očal. Med predlagane ukrepe, ki naj bi se vgradili v pametna očala, sodijo:

• vizualni ali LED indikatorji: ob fotografiranju ali snemanju s pametnimi očali naj bi se prižgale ustrezne luči, ki bi opozorile mimoidoče;
• zvočni indikatorji: fotografiranju in snemanju bi sledil zvočni signal ali pa bi aktivacija kamere zahtevala govorni ukaz uporabnika (npr. »slikaj«);
• opozorila na pametnih telefonih v bližini: uporabniki pametnih telefonov bi prejeli obvestilo, ko bi oseba v bližini uporabljala pametna očala za fotografiranje ali snemanje;
• posebna oblika: posebna oblika pametnih očal bi lahko pomagala osebam v okolici lažje razlikovati med pametnimi in navadnimi očali.

Da bi bili takšni ukrepi učinkoviti, bi morali biti zasnovani tako, da bi poskus njihovega prikrivanja onemogočil nekatere (ali vse) funkcije pametnih očal (npr. prekrivanje vizualnih indikatorjev bi onemogočilo fotografiranje ali snemanje). EDPB spodbuja oblikovanje industrijskih standardov in ukrepov za dvig ozaveščenosti o zakoniti uporabi pametnih očal.

Odgovornost uporabnikov in dodatni ukrepi za varstvo podatkov

Prav tako se EDPB v izjavi osredotoča na zakonitost obdelave in varstvo zasebnosti subjektov v okolici uporabnika pametnih očal. Uporabnik očal mora imeti ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov drugih ljudi. Ta pravna podlaga pa bi morala biti ustrezna tako v primeru fotografiranja kot tudi v primeru nadaljnjih obdelav (npr. analiza podatkov s sistemom umetne inteligence).

Uporabnik očal se šteje za upravljavca osebnih podatkov takrat, ko fotografije ali videoposnetke deli na družbenih omrežjih neomejenemu številu ljudi (javni profil) ali ko pametna očala uporablja v okviru uradnih, poklicnih ali političnih dejavnosti. Tudi če uporabnik očal obdeluje zgolj podatke družinskih članov ali prijateljev (osebna dejavnost, GDPR se ne uporablja), pa lahko za uporabo pametnih očal še vedno odgovarja po pravilih kazenskega, civilnega ali delovnega prava.

EDPB spodbuja uporabo nekaterih dodatnih tehničnih ukrepov, s katerimi bi omilili tveganja za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki:

• najmanjši obseg obdelave: časovne omejitve pri snemanju, prenosu v živo ali obdobju hrambe;
• mehanizmi varstva zasebnosti: avtomatično prikrivanje obrazov mimoidočih, psevdonimizacija ali anonimizacija podatkov, kamera in mikrofon nista ves čas vključena, temveč zgolj v trenutku uporabe;
• omejitve uporabe na določenih občutljivih lokacijah (geofencing);
• upočasnitev deljenja posnetkov na družbenih omrežjih.

Pametna očala so tako vse pogosteje predmet razprave regulatorjev, razvijalcev tehnologij in širše javnosti ravno zaradi vse večje dostopnosti ter naprednejših aplikacij, ki z uporabo umetne inteligence nadalje obdelujejo podatke, ki jih zajamejo pametna očala. Standardi industrije, ki se bodo razvili iz takšne razprave, bodo morali upoštevati tako pravico posameznikov do zasebnosti kot tudi zakonitost obdelave osebnih podatkov.

Avtor: Nikša Maletić